Articles

Manage PermissionsManage Permissions
|
Version HistoryVersion History

Pojasnilo k medijskim člankom na temo prodaje zemljišča nekdanjega podjetja KLI Logatec in zemljišča na Brniku

Ljubljana, 27. september 2018 – Več medijskih objav z nepopolnimi informacijami postavlja pod vprašaj poštenost prodaje dveh nepremičnin, ki sta bili prej v lasti DUTB, in sicer prodajo zemljišč nekdanjega podjetja KLI Logatec družbama Svet Re in Hoedlmayr ter zemljišča pri letališču na Brniku družbi Invest4SEE Beta. DUTB z namenom razjasnitve obeh prodajnih postopkov podaja ključna dejstva, ki kažejo na to, da je DUTB omenjena postopka prodaje opravila v skladu z običajno poslovno prakso, ki velja za prodajo zemljišč tujim investitorjem. V obeh omenjenih prodajnih postopkih je DUTB dosegla najboljši možni rezultat, upoštevajoč vse okoliščine.

Prodaja zemljišča nekdanjega podjetja KLI Logatec
  1. Nepremičnine nekdanje družbe KLI Logatec so bile v postopku prodaje že več kot dve leti. Oglaševale so se na spletnem mestu DUTB ter na največjih nepremičninskih sejmih (npr. münchenski Expo Real – kjer je bil projekt dejansko predstavljen in izpostavljen kot največja investicijska priložnost v DUTB-jevem portfelju), ko je do DUTB pristopila družba Svet Re in v imenu tujega vlagatelja poizvedovala o možnosti nakupa približno 30.000 m2 velikega zemljišča. Identitete vlagatelja Svet Re ni želel razkriti. DUTB je ponudila več lokacij, med katerimi je kupec izbral območje nekdanjega podjetja KLI Logatec. DUTB je družbo Svet Re obvestila, da je možen le nakup celotnega zemljišča (več kot 100.000 m2), saj bi bilo preostalo zemljišče (v primeru prodaje samo 30.000 m2) izjemno težko prodati oz. bi ga bila DUTB primorana prodati po bistveno nižji ceni, zaradi izjemno težavne in bistveno dražje vzpostavitve komunalne infrastrukture na preostalem zemljišču. Glede na to, da je družba Hoedlmayr že v preteklosti izrazila interes po nakupu dela zemljišča, se je DUTB pričel pogovarjati z obema interesentoma o skupni prodaji zemljišča. Postavljen pogoj DUTB-ja je bil, da mora biti cena za oba dela zemljišča enotna, kar je družbo Hoedlmayr spravilo v položaj, da je po težkih pogajanjih svojo predhodno ponudbo povišala za več kot 40%. DUTB je nepremičnine nekdanjega podjetja KLI Logatec tako prodala, polovico družbi Svet Re in polovico družbi Hoedlmayr, za skupno ceno 4,4 mio eur (tj. 40 eur/m2).
  2. Za razumevanje prodajnih cen zemljišča je potrebno pojasniti dva možna scenarija prodaje, med katerima se je DUTB na tem območju odločala. Prva možnost je bila rušenje dotrajanih in nelegalno zgrajenih hal ter sanacija, priprava in komunalna oprema zemljišča, kar predstavlja po oceni investicijo v višini 3,8 mio eur. DUTB bi potem sanirano zemljišče prodala večjemu investitorju po ceni med 55 in 60 eur/m2 (tj. prodajna cena komunalno opremljenega zemljišča v Logatcu), skupni bruto prihodek od prodaje celotnega zemljišča pa bi znašal okoli 5 mio eur. Neto prihodek DUTB-ja po odbitku stroškov upravljanja, rušenja objektov ter sanacije zemljišča zaradi onesnaženja z odpadki bi v tem primeru znašal le nekaj več kot 1 mio eur. Ker je DUTB prodala zemljišče kot celoto, za 40 eur/m2 (družbama Svet Re in Hoedlmayr) pa je DUTB skupno dosegla neto prihodek v višini 4,4 mio eur.
  3. Investitor – družba Sumitomo oziroma njena hčerinska družba Lonstroff – se na DUTB ni nikoli obrnil (čeprav je bila nepremičnina intenzivno oglaševana na mednarodnem trgu nepremičnin), zato DUTB zemljišča ni mogla prodati končnemu investitorju neposredno, četudi si je za to prizadevala. V mednarodni nepremičninski praksi tuji vlagatelji namreč pogosto pooblastijo lokalnega nosilca projekta oziroma poverjenika za pridobitev zemljišča, potrebno fizično pripravo zemljišča ter ureditev dokumentacije, ki se lahko izvede pred ali po nakupu samega zemljišča. Zato je zemljišče z vsemi dovoljenji vredno več od fizično in administrativno neurejenega zemljišča.
  4. DUTB v prodajne pogodbe za prodajo terjatev in lastniških naložb običajno vnaša klavzule (top-up), ki določajo, da mora kupec ob preprodaji premoženja v določenem obdobju z DUTB deliti dobiček oz. plačati razliko med plačano kupnino in višjo kupnino ob nadaljnji prodaji. Te klavzule pa v kupoprodajnih pogodbah v nepremičninski industriji niso običajne. Tovrstna klavzula v pogodbah za prodajo nepremičnine bi bila za razvijalce nepremičnin sprejemljiva le ob bistveno nižji ceni. Tudi v primeru nakupa stanovanja s strani fizične osebe, si lahko predstavljamo, da nihče ni pripravljen sprejeti klavzule, ki bi kupca, kateri bi sam opremil ali obnovil stanovanje, omejevala pri nadaljnji prodaji oziroma mu narekovala delitev dobička, ki je izključno posledica kupčevih vlaganj v nepremičnino.
  5. V zvezi s prodajo omenjenega zemljišča so predstavniki DUTB opravili razgovor s kriminalisti v zvezi s tem primerom, vendar glede na njihovo izjavo DUTB ni osumljenec v postopku. DUTB je preiskovalcem nudila vso podporo pri ugotavljanju dejstev in pridobivanju dokumentacije.
  6. Po prvih medijskih objavah v zvezi s prodajo omenjene nepremičnine je upravni odbor DUTB kot dober gospodar uvedel notranjo preiskavo. Zato je sprožil neodvisen pregled, ki ga izvajajo mednarodna revizijska družbe Ernst & Young, zunanji cenilec in odvetniška pisarna.  Poročila so trenutno v pripravi. Ko bo prejel končna poročila, bo upravni odbor na podlagi ugotovitev sprejel ustrezne sklepe in ukrepe.
 

Prodaja zemljišča na Brniku:
  1. V zvezi s prodajo brniškega zemljišča je DUTB na podlagi informacij iz nekaterih medijev o tem, da investitor v Sloveniji išče primerno zemljišče za razvoj logističnega centra, na lastno pobudo neposredno kontaktirala družbo Kuehne+Nagel. Na sestanku je investitor DUTB sam predstavil svojega izbranega razvijalca nepremičnin, to je družbo Invest4SEE Beta, ki se je od tedaj dalje pogovarjala z DUTB.
  2. Ob tem je treba poudariti, da so netočne nekatere navedbe v medijih, da je bilo zemljišče na Brniku prodano brez javnega razpisa, razpis je bil namreč javno objavljen konec aprila 2017 na spletnem mestu DUTB.
  3. Prav tako je netočna navedba glede ocenjevanja vrednosti nepremičnin, saj so bile cenitve izvedene po modelu, kot DUTB ocenjuje vse premoženje v svoji lasti.
  4. Člani upravnega odbora bodo ta primer obravnavali na naslednji seji.
Attachments